Slovenski državni holding (SDH), krovni upravljavec premoženja v lasti države, je na okrožno sodišče v Ljubljani vložil predlog za stečaj telekomunikacijskega operaterja T-2.
To informacijo so danes v potrdili v družbi T-2. V sporočilu za javnost so poudarili, da gre za "neutemeljeno in nedovoljeno dejanje". V SDH zadeve ne komentirajo. Kdaj so vložili zahtevo za stečaj, tako uradno ni mogoče izvedeti. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so nam pojasnili, da predhodni postopek v takšnih primerih ni javen. "Če upnik založi predujem, se predlog posreduje dolžniku v ugovor. Če dolžnik poda ugovor, se razpiše narok, ki je javen," so razložili na sodišču.
Kot je znano, je v jedru dolgoletnega spora med T-2 in državo za 120 milijonov evrov posojil, ki jih je družba pred več kot desetletjem od državnih bank dobila za izgradnjo optičnega omrežja. V T-2 vztrajajo, da velik del tega denarja nikoli ni prišel na njihov račun, temveč je "izginil neznano kam". Družba sicer v bilancah izkazuje za dobrih 50 milijonov evrov obveznosti do države, ki jih izpodbija na sodišču. Medtem v SDH vztrajajo, da mora družba poplačati celotni dolg.
Poslovanje družbe T-2
Preberite še:
Kaj se skriva v ozadju nenadnega odhoda direktorja T-2
Lobisti skušali zbližati stališča, a neuspešno
Že konec marca smo poročali, da v pogovorih o rešitvi spora mimo sodišča v zadnjih mesecih ni prišlo do pomembnejših premikov. V T-2 so bili pripravljeni državi plačati dobrih 50 milijonov evrov. To je več deset milijonov evrov manj od pričakovanj SDH, ki je terjatev do T-2 podedoval od nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke.
V istem času je odstopil predsednik poslovodstva T-2 Jure Valjavec, ki je družbo vodil od leta 2015. Razlogov za njegovo odločitev v T-2 niso razkrili. Sporočili so le, da so na Valjavčev položaj imenovali Roberta Erzina, dosedanjega člana poslovodstva, pristojnega za razvoj. Toda po informacijah iz več virov je imel Valjavčev odhod ozadje prav v sporu s SDH. Pri vprašanju, kako ga rešiti, naj bi namreč Valjavec prišel navzkriž z lastnikom T-2 Jurijem Krčem.
V zadnjih mesecih naj bi se v pogovore skušalo vključiti več znanih imen iz domačega poslovnega sveta in lobistov, ki so si prizadevali zbližati strani. Toda pogajanja s SDH, ki ga vodi Žiga Debeljak, so očitno zašla v slepo ulico. V T-2, ki je bil v zadnjih letih tesno povezan z vrhovi stranke NSi, so v času prejšnje vlade že imeli pripravljeno rešitev za dolžniške težave. V igri je bila prodaja posojil prijateljskemu kupcu, a je posel prehitela zamenjava oblasti. Vodstvu T-2 zato ni preostalo drugega, kot da poskuša doseči dogovor z SDH.
T-2: Predlog za stečaj je nezakonit
"Predlog za stečaj T-2 je bil podan brez pravne podlage in temelji na neresničnih podatkih, kar kaže na izrazito nestrokovnost in škodljivost ravnanja SDH. Podobni postopki v preteklosti so že bili spoznani za nezakonite s strani Ustavnega sodišča, kar je prineslo občutno škodo tako podjetju kot tudi državi," so danes sporočili iz T-2.
"Kljub tekočim izvršilnim postopkom in jasnim sodnim odločbami, ki zahtevajo unovčitev zavarovanj, je SDH ravnal v nasprotju s pravnomočnimi sodnimi odločbami ter sprožil nov stečajni postopek, ki zavestno postavlja pod vprašaj osnovne principe pravne države z namenom oškodovanja T-2," so poudarili.
"Neutemeljen in nezakonit predlog za pričetek stečajnega postopka bo T-2 ovrgel s pravnimi argumenti. Ta predlog za stečaj temelji na enakih izhodiščih kot prejšnji stečajni predlogi med leti 2014-2017, ki jih je Ustavno sodišče že prepoznalo kot nezakonite, zaradi česar je T-2 utrpel škodo v višini 54 mio evrov, ki jo sedaj v sodnem postopku zahteva od Republike Slovenije," so še dodali v T-2.
V tem telekomunikacijskem operaterju so konec marca poplačali imetnike komercialnih zapisov v vrednosti 28,5 milijona evrov. Hkrati so začel izdajati novo serijo zapisov v podobni vrednosti. Prvi krog vpisa se je že končal, drugi pa traja do 22. maja. Koliko novega dolga so zbrali, še ne želijo razkrili. Po neuradnih informacijah so v ponovni nakup neuspešno prepričevali dva dosedanja upnika: državno Zavarovalnico Triglav in enega od najbogatejših Slovencev Iva Boscarola, ki je pred tem kupil večjo količino komercialnih zapisov.
